Jernej Dirnbek – Dimek in Davor Klarić
30. 5. 2018
Dol pri Ljubljani
VEČER PRED RUDEKOVO GORCO
Glasba in besedilo: Jernej Dirnbek – Dimek
Pod večer, ko nebo pordi
in se sapa pred menoj zgosti,
ko pod noge priplazi se hlad,
da mi ftrpne moj zmatrani vrat.
Stopim z litrom do klopce pred klet
vsrkat sladke ranine šepet
brez besed.
Breg za bregom počasi temni,
s teme vstajajo prve luči,
ko kresnice se vžigajo v noč
v dalji nemo migetajoč.
Pod lučmi dva milijona ljudi
čaka ure, da z njo odleti,
zamiži.
Odhaja še en dan,
en več al eden manj,
preveč sn jih preštel,
da bi jih bil še vesel.
Preveč zaupal v njih,
pa s cajtom ratali so
čisto glih.
Bežijo mimo nas
s svinčenimi očmi,
nič več jih ne spoznam,
nič več jim ne sledim,
z vsakim dnem bolj sam,
z vsakim dnem no majčkeno bolj hin.
Zmir pogosteje takle sedim,
gledam v temo, študiram, kadim,
kam izginjajo dobre stvari,
kak je zmir manj spodobnih ljudi.
Ko še znajo zavit gor pred klet,
spit dva deci, se malo pogret,
posedet.
Preveč se jim mudi
za drugimi skrbmi,
zastopit, dohitet
ta krasni novi svet.
Se čim bolj fajn prodat,
pozabit sanje
in upognit vrat.
Bežijo mimo nas
s svinčenimi očmi,
nič več jih ne spoznam,
nič več jim ne sledim,
z vsakim dnem bolj sam,
z vsakim dnem no majčkeno bolj hin.